Ponovno Grčija. Tokrat drugače. Sicer ponovno z avtom, saj radi prečkamo Balkan. Smo pa tokrat na otoku, na Skopelosu, Sporadski otoki. Naša Nana je tu dobila možnost Erasmus izmenjave, da se izmojstri v keramiki, mi pa na obisk.
Drugače je tudi to, da tokrat ne popotujemo, ampak bivamo na enem mestu. Smo na otoku, ki ga je približno za Vis. Torej manj kot katerakoli slovenska pokrajina. Glede na to, da je Nana tu že nekaj časa in nekako že del otoške skupnosti, otok spoznavamo tudi bolj od blizu. Tudi kaj, kar kot turist redko vidiš in doživiš. Ravno takšna doživetja bom delila tudi z vami.
Za tokratno potovanje v Grčijo sem se pripravljala predvsem s Sovretovimi Starimi Grki. Nova izdaja klasičnega Sovretovega izjemno obsežnega in natančnega dela iz leta 1939. Seveda je podatkov mnogo preveč za laično glavo kot je moja. Mi je pa uspelo malo urediti množico drobcev vedenja in zgodb. Nikoli nisem zares dvomila, da je antična Grčija prispevala del temelja naši preljubi civilizaciji, Sovretova knjiga pa je odgovorila na mnogotere Kako?
Sovre bralca ne špara, ne ujčka. Zelo sem bila zadovoljna, da je WIFI povsod delal brezhibno, saj sem o mnogih rečeh vedela premalo, da bi razumela in so bila dodatna pojasnila s svetovnega spleta zelo dobrodošla. Knjigi se tudi pozna, da je napisana leta nazaj, v drugem času, v začetku 20.stol. Žal pa je originalna knjiga kmalu po izidu doživela žalostno usodo. Ko so Nemci vkorakali v Celje, so pretežni del neprodane in nerazposlane zaloge Starih Grkov zasegli in uničili. Izdaja, ki sem jo brala, sledi izvirniku, kar je zelo zanimivo v mnogih pogledih. Jezik ni sodoben in prepleten z arhaičnimi izrazi znanstvenega , pa tudi pogovornega jezika. Knjiga tudi nikakor ni korektna v sedanjem smislu, saj se Sovre v njej huduje npr. nad sodomijo ali pederastijo kot nadvse “ogabno in nenaravno “spolno prakso. Tudi opisi bitk so tako neverjetno kruti in neposredni kot danes nismo več vajeni. Knjiga je resnično “življenjsko” delo, tako polna podatkov in podrobnosti, da iz strani v stan čutiš ponižnost pred avtorji Sovretovega kova. Ni zanemariti tudi 567 strani, ki jih ima knjiga ter trdih platnic, kar naredi knjigo težko. Kot je komentiral soprog, ki je prenosil večino prtljage, Darjin šestorček, saj naj bi bila skoraj teže paketa šestorčka piva. Kot takšne se je seveda ni dalo brati v postelji ali na plaži in je bila resnično namizno študijsko gradivo.
Slikanica Artur Gaj je bila kar smiselna bližnjica do ključnih zakladov, a hkrati se je nikakor ni dalo uporabljati vzporedno s Sovretom. Je pač razlika prevelika in tako je slikanica ostajala bolj ali manj na policah namestitev.
Kratka zgodovina Grčije pač ni kratka knjiga kot tudi zgodovina ni. Ni knjiga o Antiki, ampak se ukvarja z časom od Bizantinske dobe do danes. Poglobljeno se posveti turški nadvladi Grčiji in osamosvojitveni dolgotrajni in mučni vojni. Vsekakor se da po prebranem zelo dobro razumeti grško živčnost in zamerljivost do stare sovražnice Turčije. Po vsem prebranem si težko predstavljam kakršnokoli otoplitev odnosov. Clogg je napisal politično zgodovinsko knjigo. Ki pa je zanimiva in na trenutke celo zabavna. Polna slikovnega materiala in nujna za razumevanje Grčije. Ki ni samo neskončna plaža z musako. Nikakor ne!
Prvo grško noč smo prespali v Volosu. Volos je pristaniško mesto ob polotoku Pelion. Je celinska baza Sporadskega otočja, od nekdaj urejeno, bogato mesto. Ob pristanišču in vse do vznožja hriba se gnetejo hišice, trgovine, delavnice,.. Vznožje hriba nad Volosom pa je posejano z vilami, tavernami, v glavnem velikimi in strašno nobel. Razgledi so spekrakularni in nadčasni. V eni takšnih smo prebili noč. Hiša je imela tri terase z različno optiko pogleda na morje, tako da smo večerjali v velikem slogu. Kuhinja prostorna in opremljena kot doma. Kopalnice udobne. Neizmerno žal nam je bilo, da smo samo prenočili…
Na trajekt smo se vkrcali v ranem jutru, v Volosu. Grški trajekti še vedno pljujejo v božjem varstvu, v varstvu križa.
Nekateri so omagali že pred malico. Niso vajeni vstajanja pred zoro…
